Zaupanje in volilna udeležba na Slovenskem, le kaj ju povezuje

, par Janez Gabrovšek, Lovro Klinar, Veronika Snoj

Zaupanje in volilna udeležba na Slovenskem, le kaj ju povezuje

Čeprav sta zaupanje v politične institucije in volilna udeležba dva različna pojma, sta v slovenskem prostoru tesno povezana in se skupaj ne odražata zgolj na državni, temveč tudi na evropski ravni.

V demokraciji se politična participacija na najbolj osnovni ravni odraža v izražanju volje volilnih upravičencev na razpisanih volitvah. Volilna udeležba je, lahko rečemo, posredno tudi indikator zaupanja prebivalstva v aktualno državno politiko in politične institucije, kar potrjuje statistika parlamentarnih volitev v Republiki Sloveniji v letih 2011 in 2014.

Pri teh dveh zaporednih volitvah je namreč volilna udeležba padla s 65% na 51%, v teh treh letih pa je opaziti tudi padec zaupanja ljudi v politične institucije.

Podpora, zaupanje in legitimnost

Volilna udeležba je le udejanitev politične podpore, ki je ključna za preživetje demokracije. Po teoriji politologa Davida Eastona obstajata dve vrsti politične podpore, specifična in razpršena. Specifična je vezana na konkretne in objektivne osebe in odločitve, kot so javni politiki, ukrepi vlade in odločitve parlamenta. Razpršena je po drugi strani tista, ki je usmerjena na abstraktne politične institucije, na politično skupnost in režim sam.

Po Eastonovih besedah imajo specifične vrste zaupanja močnejši vpliv na volilne odločitve, kot pa razpršene. Hkrati pa ne smemo pozabiti, da razpršena politična podpora izhaja iz političnega zaupanja. Slednjega se po Turperju in Aartsu definira kot zaupanje državljanov v politične institucije, in je pomemben indikator politične legitimnosti. Državljani z nižjim nivojem zaupanja namreč manj sodelujejo pri uveljavljenih načinih participacije in se bolj nagibajo k podpiranju alternativ, ki spodkopavajo obstoječo sistemsko ureditev.

Vzrok upada političnega zaupanja se pogosto pripisuje procesoma globalizacije in modernizacije, ki sta prizadela predvsem nižje izobraženo prebivalstvo, hkrati pa je moč opaziti povečanje nezadovoljstva pri prebivalstvu z višjo izobrazbo, pri katerih je osveščenost privedla do manjše mere spoštovanja do tradicionalnih vladajočih struktur.

Od leta 2011 viden največji padec zaupanja in volilne udeležbe na Slovenskem

Kako pa je z udeležbo in zaupanjem v Sloveniji? Volilna udeležba v zgodovini parlamentarnih volitev v Republiki Sloveniji postopoma pada, z izjemo let med 2004 in 2011: tako je 1992 znašala več kot 85% vseh volilnih udeležencev, leta 2004 pa je bila za četrtino nižja.

Če preskočimo šest let, je med leti 2011 in 2014 volilna udeležba v RS doživela svoj največji padec v 22 letih, saj je padla za skoraj 14% na 51,73%. Šele na zadnjih državnozborskih volitvah se je uspela zvišati, pa čeprav za borega četrt odstotka.

Podatki Eurobarometra o zaupanju v zakonodajno in izvršilno oblast v Sloveniji za leti 2011 in 2014 odražajo sorazmeren padec zaupanja: jeseni 2011 je tako v delo parlamenta zaupalo 18% in v vlado 16% slovenskih državljanov, tri leta kasneje pa je zaupanje padlo na borih 6% in 8%, v istem vrstnem redu.

Zadnje evropske volitve niso pritegnile slovenskih volivcev

Pomanjkanja zaupanja slovenskih državljanov v slovenske državne institucije se lahko preslika tudi na raven EU. Kot lahko razberemo iz zadnjih volitev v Evropski parlament leta 2014 se je Slovenija s 24,5% volilno udeležbo uvrstila na rep članic z nižjo volilno udeležbo, skupaj z drugimi članicami iz nekdanjega vzhodnega bloka, kot sta Češka in Slovaška. Leta 2009 je svoj glas oddalo 28,9% slovenskih volilnih upravičencev.

Nasploh je bil razkorak v volilni udeležbi med mlajšimi članicami (torej tistimi, ki so v EU vstopile leta 2004 in kasneje), in starejšimi članicami, dobro viden: pri prvi skupini je znašala le 28,75%, medtem ko je na celotni ravni EU znašala 42,6%.

Raziskava Eurobarometra iz leta 2017 kaže, da slovenski državljani stojijo ob bok češkim in grškim, in ne zaupajo preveč v EU; pri tem je zaupanje v EU zdrsnilo za nekaj odstotkov navzdol od leta 2016.

Pomanjkanje politične kulture, birokratska okostenelost ali kaj drugega?

Evroposlanka in članica Evropske ljudske stranke Romana Tomc meni, da moramo razlog iskati v pomanjkanju politične kulture v slovenski družbi, kot tudi dejstvu, da je slovenski izobraževalni sistem premalo naklonjen politični izobrazbi ljudi. Po drugi strani evroposlanka Tanja Fajon, članica Socialistov in demokratov meni, da zaupanje v EU in predvsem v institucije v Bruslju upadajo zaradi tega, ker ima negativen prizvok zaprtega birokratskega aparata.

Toda to so hipoteze, ki se ne morejo aplicirati na vse članice EU, saj ni pri vseh medsebojni vpliv zaupanja in volilne udeležbe tako očiten, kot v slovenskem primeru. Kot primer lahko vzamemo recimo Veliko Britanijo, zahodno državo z dolgotrajno demokratično tradicijo, kjer je udeležba na volitvah v rahlem vzponu, zaupanje pa je v upadu. Podobno odstopanje je vidno na Slovaškem, kjer je bila udeležba na zadnjih parlamentarnih volitvah rahlo višja, medtem ko pa je zaupanje in parlament krepko zdrsnilo za celih 14%. Če pa pogledamo odnos Slovaške z evropsko skupnostjo, uživa EU kljub nizki volilni udeležbi na Slovaškem relativno visoko zaupanje, več kot 51% državljanov.

Razlog za tako pretresljiv splošen upad zaupanja je najverjetneje potrebno iskati v dejstvu, da je bilo to v Sloveniji obdobje menjavanja mandatov in političnega kupčkanja v času, ko se je še vedno močno čutila finančna kriza, ki je vplivala na nezadovoljstvo prebivalstva. Poleg tega ne smemo pozabiti, da so v istem letu, leta 2014 v Sloveniji potekale volitve v Evropski parlament, lokalne volitve in zapovrh še referendum o arhivih.

Vos commentaires

modération a priori

Attention, votre message n’apparaîtra qu’après avoir été relu et approuvé.

Qui êtes-vous ?

Pour afficher votre trombine avec votre message, enregistrez-la d’abord sur gravatar.com (gratuit et indolore) et n’oubliez pas d’indiquer votre adresse e-mail ici.

Ajoutez votre commentaire ici

Ce champ accepte les raccourcis SPIP {{gras}} {italique} -*liste [texte->url] <quote> <code> et le code HTML <q> <del> <ins>. Pour créer des paragraphes, laissez simplement des lignes vides.

Suivre les commentaires : RSS 2.0 | Atom